- otekel
- swollen
Slovenian-english dictionary. 2014.
otekel
Look at other dictionaries:
otêči — otêčem dov., otêci otecíte; otékel otêkla (é) postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: bezgavke so mu otekle / noga zelo hitro oteče otékel êkla o: otekle in prezeble roke; otekle veke otečèn êna o: jetra ima zelo otečena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klobásast — a o prid. (á) ekspr. podoben klobasi: klobasasti prsti / pretepli so ga, da je bil ves klobasast otekel, marogast ♦ med. klobasasto blato … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakípel — pla o [ǝu̯] prid. (í) ekspr., redko otekel, nabrekel: meso ob rani je bilo nakiplo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sklèp — sklépa m (ȅ ẹ) 1. gibljiv stik dveh ali več kosti: sklep mu je otekel, otrdel; boli, ekspr. trga ga v sklepih; poškodba sklepa; bolečine v sklepih; ekspr. biti trd v sklepih / ekspr. roka je skočila iz sklepa / čeljustni, kolčni, kolenski sklep … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vnémati — am nedov. (ẹ̑) 1. delati, povzročati, da kaj začne goreti: otroci so s kremeni vnemali dračje 2. ekspr. delati, povzročati, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: govorili so, da rad vnema prepire / vnemati ljubezen do knjig; vnemati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vnéti — vnámem dov., vnêmi vnemíte; vnél; nam. vnét in vnèt (ẹ á) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne goreti: vneti stenj pri petrolejki / z lečo zbrani sončni žarki vnamejo papir 2. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj začne z veliko silo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vnétje — a s (ẹ̄) 1. glagolnik od vneti: vnetje bencinskih hlapov / vnetje premalo suhega sena / vnetje koga za predlog / preprečiti vnetje oči 2. bolezensko stanje, pri katerem je del telesa vroč, rdeč, otekel: zdraviti vnetje; dolgotrajno, nevarno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zglòb — zglóba in zglôba m (ȍ ọ, ó) 1. knjiž. gibljiv stik dveh ali več kosti; sklep: zglob mu je otekel; bolečine v zglobih 2. nestrok. členek, tečaj: lestev z zglobom / kardanski zglob kardanski zgib … Slovar slovenskega knjižnega jezika
